| Pismo, ki ga je izr. prof. dr. France Šušteršič pred časom poslal na Delo, za rubriko Prejeli smo, pa ga do danes še niso objavili. |
| Spoštovani! |
| Pišem zato, ker je se je v zvezi z Evropskim muzejem krasa (v nadaljnjem EMK) in statu nascendi nakopičilo že toliko deziformacij, da je megla postala že nepregledna. Pa tudi zato, da enkrat javno in jasno povem svoja stališča. |
| S strani članov Iniciativnega odbora (v nadaljnjem IO) je bilo moje ime zadnji čas javno imenovano dvakrat. Na predstavitvi ideje o muzeju v Lazah dne 24. februarja 2006 me je menda g. Valena označil za vodjo "široko organizirane zarote", ki naj spodkoplje postavitev EMK v Sloveniji. V intervjuju na prvem programu radia Slovenija 17. marca ob 17h pa me je g. Peterle imenoval za sodelavca iniciativnega odbora. Res ni ne eno ne drugo. O prvem bi ne razpravljal - nimam smisla za zarotništvo. Me pa gotove veseli, da o projektu, kakršen je prišel v javnost, enako kot jaz misli še kdo drug. |
| Lokacije "nad Stenami" pri Planinskem polju kot ene izmed 26-ih - kar se danes ponavlja v nedogled - ni predlagala skupina "strokovnjakov". Kot se da prebrati v reviji Kras (april 2004, 34-42) je bilo o njej govora že na sestaneku v Štanjelu nekaj prej. IO je 7. septembra 2004 sklical v Postojno okrog ducata vidnejših slovenskih krasoslovcev (prvič tudi mene), ki smo idejo o postavitvi EMK v Sloveniji podprli. Smo pa lokacijo "nad Stenami", za katero je vodja sestanka skušal izsiliti samo še potrditev, večinsko odvsetovali kot neprimerno. Ad hoc smo navedli (po moji zabeležki) 25 alternativ. Dogovorili smo se, da v teku enega meseca uredništvu revije Kras pošljemo svoje predloge in utemeljitve. Skupaj bomo nato obšli vse predlagane lokacije in "sejali" še enkrat. Večina navedenih je svoje predloge menda poslala. |
| Podpisani sem do svojega mnenja prišel po točkovalniku, ki sem ga najožji strokovni specifiki EMK prilagodil sam, je pa osnovna ideja rutina že od prej. Lokacija "nad Stenami" je zasedla eno zadnjih mest. Uredništvu revije Kras sem pravočasno poslal spremni dopis, kriterije za točkovanje in preglednico z rezultati točkovanja. Dogovorjenega terenskega obhoda in ponovnega sestanka, oboje brez pojasnila, pa ni bilo. Nekaj mesev pozneje so se pojavile govorice, češ da "po točkovalniku prof. Šušteršiča" lokacija nad Stenami zasede najboljše mesto. Šele iz elaborata, ki mi ga je v presojo poslala ARSO sem ugotovil, da je IO iz "mojega točkovalnika" izločil vse kriterije, ki bi kakorkoli "škodovali" lokaciji nad Stenami (to se pravi večino), nato pa izbiral po "novem". Če to ni ponaredek ali zloraba moje strokovne integritete, je vsaj farsa. Kakorkoli že, med 26 opcijami, ki so prišle v ožji izbor, lokacije "nad Stenami" edine nismo predlagali "strokovnjaki", ampak nam je bila vsiljena vnaprej. Nadaljnje peripetije lahko preskočim. |
| Do konca leta 2005 je iniciativni odbor izdelal dva elaborata, ki sta tako polna nestrokovnih mnenj, prirejenih podatkov in hitro dokazljivih neresnic, da resne obravnave niti ne zaslužita. MOP je na osnovi treh (kolikor vem soglasnih) negativnih strokovnih mnenj lokacijo nad Stenami zavrnilo in IO naložilo, nalogo naj poišče nove. |
| Postopek naj bi se začel s sestankom, ki je bil sklican za 17. marec t.l. Zbrani "strokovnjaki" naj bi podali predloge, ki bi jih kasneje obravanavala manjša skupina. Že iz prejetega gradiva sem dojel, da so kriteriji ponovno prirejeni tako, da Stene nimajo alternative. K temu je rok za oddajo podrobne dokumentacije "novih" lokacij popolnoma nerealen. Na sestanek sem vendarle šel, v upanju da se morda motim in da se bo tokrat dalo pogovarjati argumentirano. Žal smo navzoči lahko le našteli svoje predloge in odprli vprašanja, ni pa bilo nobene debate oz. utemeljevanj. Vsako kritično mnenje je bilo enostavno preslišano. V izogib neporazumom ponovno navajam svoja stališča: |
| Osnovni krasoslovni kriteriji za izbor lokacije EMK, na katerih lahko vztrajam brez nadaljnjega raziskovanja, so po mojem mnenju: |
| 1. Muzej fizične podobe krasa mora nuditi čim boljši razgled na značilne regionalne kraške pojave, konkretno kraške planote s kopastimi vrhovi in večja poplavišča (kraška polja). Pojavljajo se šele na primerno velikih kraških ozemljih, v Evropi samo v dinarskem krasu zahodnega Balkana. Povratno je to eden odločilnih razlogov, da je slovenski kras postal "klasičen". |
| 2. Priporočljivo je, da je okolica stavbe bogata s kraškimi pojavi srednjih izmer, torej vrtačami, škrapljami ipd. Tega je v Sloveniji povsod dosti in pri iskanju lokacije EMK ne more biti zelo pomemben faktor. |
| 3. Glede na to, da se sodobno krasoslovje usmerja v procese, ne v statično "registriranje" pojavov, je v muzejsko ponudbo o priporočljivo vključiti primerno opremljeno vodno jamo z aktivno tekočo podzemsko reko (statična gladina, ki se samo dviga in spušča, ne da pravega vtisa), z golimi stenami (da se vidijo npr, fasete in druge drobne oblike) ter z aktivnim kaminom tipa "dome pit". |
| 4. Za prikaz procesov je koridorska zasnova, kot si jo je zamislil IO, manj primerna. |
| Ob upoštevanju pravkar naštetega imam na osnovi svojega dosedanjega znanja za daleč najugodnejšo lokacijo vrh stenovitega severovzhodnega roba Pivške kotline med Velikim Otokom in Zagonom. Utemeljujem: |
a. Odtod je možen redek pogled na več tipov kraškega površja (kopasto pobočje Javornikov, orehovški kras, kraška planota Nanos) in občasno plavljeno ravnico ob Nanoščici. |
| b. Kar se tiče površinskih kraških oblik srednjih izmer jih je na planoti dovolj, da se mikrolokacija prilagodi podrobnostim. To je stvar podrobne terenske študije, ki bi upoštevala še druge elemete, ki se jih nakazujem v nadaljevanju. |
| c. Rovi podzemske Pivke (in Lekinke) so tako blizu, da umeten dostop do podzemske reke ni zelo problematičen. Treba bi bilo pač izbrati detajl, ki najbolje ustreza ostalim kriterijem. To je ponovno stvar podrobne terenske študije. |
| d. Ista lokacija v sprejemljivi meri ustreza tudi kriterijem, ki jih postavil IO, oz. jih zastavlja obstoječa zakonodaja. |
| Vse kar je več, ne more biti predmet polstrokovnega ugibanja, ampak zahteva podrobno študijo skupine različnih specialistov za posamezne vidike fizičnega krasoslovja, ki morajo razpolagati s potrebno raziskovalno infrastrukturo in podatkovno bazo ter imeti vsaj mesec dni časa (pol teren, pol biro). Zahtevi - realno gledano - lahko zadovolji samo Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Svoje nadaljnje udejstvovanje v smislu Evropskega muzeja krasa vidim samo v okviru profesionalne delovne skupine, če bi se ji seveda zdelo primerno, da me najame kot zunanjega sodelavca. |
| Da sestanek ni bil mišljen resno, se je pokazalo še istega dne v večernem intervjuju na radiu Slovenija I, ko je g. Peterle na izrecno novinarkino vprašanje, ali so "Stene" izločene, odgovoril, da "so vse opcije še odprte." Z drugimi besedami, kljub doslej že številnim stokovnim ugovorom IO vztraja. Njegovi koraki v zadnjem tednu (izvajanje ankete v Lazah in Jakovici) to samo potrjujejo. |
| Bralcem Dela, predvsem bolj poklicanim od sebe v premislek zastavljam naslednja vprašanja, ki presegajo mojo strokovnost. |
| Zakaj sploh gre? Kaj republika Slovenija želi postaviti? Muzej krasa - informacijski center - kraški park. Vse tri besede se - pač konkretnim okoliščinam primerno - pojavljajo kot nekakšne soznačnice. Če gre za pravi muzej - zakaj ne nadgrajevati tega, kar že imamo. Če za informacijski center - zakaj ga vleči iz Postojne, ko tam že je in dobro deluje ter je že davno svetovno znan. Kaj naj bi bil "kraški park" mi sploh ni jasno - takšne je brez vseh gradbenih posegov skoraj pol južne Slovenije. Kaj je Evropska skupnost sploh pripravljena financirati? Resno se sprašujem, kaj od "EMK" je sploh še res in kaj fantazijska mešanica želja. |
| Zakaj ves postopek poteka mimo vseh ustaljenih postopkov? Po kakšni logiki je projektant dobil pooblastilo, da sam izbira kriterije za zasnovo in izbor lokacije EMK ter jih oblikuje tako, da promovira lastno arhitekturno zamisel? Ali ni pri tematskem muzeju na prvem mestu informativnost, nato pa šele "estetika" in "močnost" In kaj ima pri tem opraviti pogoj, da EMK mora stati v neokrnjeni "naravi" |
| Poleg standardnih vidikov, ki jih moramo upoštevati pri vsaki gradnji, bi morali pri projektu kontinentalnega pomena - davno preden bi se odločali o njegovi lokaciji - prerešetati tudi dodatne vidike, npr.: Kaj, če obiska ne bo dovolj, da bi zamisel zaživela? Ali obratno, kaj če bi zadeva stekla preko pričakovanj in bi vsaka evropska država hotela postaviti še svoj "paviljon". |
| Kako naj bi EMK v resnici izgledal? Ko je treba "zadovoljiti" naravovarstvenike, gre za komaj opazno zgradbo - ko pa je govora o ekonomiki, naj bi pod eno streho zbral skoraj vse današnje in bodoče dogajanje na krasu, vključno s protokolarnimi sprejemi? Kako razrešiti paradoks, da muzejske stavbe praktično ne bo videti (slika v Delu, 9. marec t.l., str 24), ob enem pa razgled s steklenih galerij, obešenih na naravno steno, razglašati za eno glavnih atrakcij EMK? |
| Kaj bo tak muzej pomenil za lokalno skupnost? Analiza v elaboratu, ki je na razpolago, je tako splošna, da ne omogoča nobenega odločanja o mikrolokaciji. Zakaj sploh riniti na lokacije, kjer ni nobene infrastrukture, ko je vse to v Postojni že dano in utečeno? Kdo bo vse to plačal? In ali se bo vložek sploh vrnil? |
| Kako bodo vplivali spremenjeni prometni tokovi? Zaradi odločitve Hrvaške, da glavno prometnico proti Dalmaciji izpelje skozi Liko, se bo večina turističnega prometa srednjeročno prenesela na vzhod, os Sežana-Ljubljana pa bo ostala v mrtvem kotu. Ali bi v tem primeru ne kazalo EMK postaviti nekam na obronke nad Semičem? |
| V zdaj že skoraj dveletnem naprezanju, se je kot edina stalnica izkazala umestitev že izdelanega projekta na davno izbrano lokacijo. Vse ostalo: vsebina, namen, utemeljitve ipd. se stalno prilagajajo trenutni razpravi. Ali je predvidena arhitektura res tako "močna", da ji moramo podrediti vse, od ekonomike, komunale, krasoslovne in muzejske stroke do naravovarstva? Kaj pravi k temu arhitekturna stroka? |
| Izvedenci smo voljni in sposobni - ob minimalnih pogojih za strokovno delo - najti lokacijo, ki bo optimalno ustrezala tako zahtevam EMK, kot vseh ostalih zunanjih pogojev. Nočemo in ne moremo pa sodelovati v "močni igri" (navajam g. Peterleta), ko IO ne zna povedati, kaj sploh hoče, "stroko" pa očitno potrebuje le za izgovor, da promovira morda čisto zaseben projekt in davni odločitvi nadene videz strokovnosti in demokratičnosti. |
izr. prof. dr. France Šušteršič, univ. dipl. ing. geol. |
1370 Logatec, Laze 22 |
| Na začetek strani | Domov |