Pobudo za zavarovanje Planinskega polja je do danes, 04.07.2009 podprlo 749 posameznikov in organizacij. | >>Seznam podpornikov pobude

Pobuda za zavarovanje Planinskega polja je na voljo tudi v angleškem jeziku. Povabite svoje prijatelje, znance - ljubitelje narave, jamarje - v tujini, da podprejo pobudo in tako pomagajo preprečiti degradacijo Planinskega polja.

The Initiative for the preservation of Planinsko polje is now also available in english. We invite you to support the initiative, either by joining the list of supporters of our initiative, or by sending an appeal directly to the Minister for the Environment and Spatial Planning, Janez Podobnik (Dunajska 48, 1000 Ljubljana, 1000 Slovenia). You may also contribute opinions and suggestions on this matter to this page, simply by sending your message to the e-address: info@emk.speleo.net

Pobude, poslane Ministrstvu za okolje in prostor

      23.4.2007, Javna pobuda za celovito zavarovanje Planinskega polja
      17.5.2006, Stanje na področju pobude za zavarovanje Planinskega polja
      24.1.2006, Javna pobuda za zavarovanje Planinskega polja

Novice

>> Arhiv novic ...

Pobudniki za celostno zavarovanje Planinskega polja nismo zaspali in smo 23.4.2007 na MOP naslovili ponoven poziv. V njem so na kratko naštete kvalitete prostora, zaradi katerih predlagamo zavarovanje, očitne grožnje temu prostoru ter prednosti, ki jih lahko prebivalstvu nudi zavarovano območje. Predlagamo tudi sklic javnega posveta o pomenu Planinskega polja. Več ...

V Društvu za raziskovanje jam Ljubljana končujemo pripravo besedila pobude za celovito zaščito Planinskega polja, ki ga bomo v bližnji prihodnosti poslali na naslove državnih inštitucij, odgovornih za zaščito narave, lokalnim skupnostim ter nevladnim organizacijam. Namen pobude je doseči celovito zaščito Planinskega polja, ki bi polje obvarovala ne samo pred gradnjo muzeja, ampak tudi pred morebitno gradnjo proge za hitre vlake ter drugimi neodgovornimi posegi. | 01. april, 2007

Skupina za civilno pobudo in sonaraven razvoj Planinskega polja je 15. avgusta 2006 na spletu predstavila Pobudo javnosti za razvoj stavbne in kulturne dediščine ter naravnih vrednost Planinskega polja. Več ...

O lokaciji Evropskega muzeja krasa na območju Rakovega Škocjana, so konec minulega tedna razpravljali tudi občinski svetniki občine Cerknica, kamor spada Rakov Škocjan. Odločili so se, da bodo lačnega volka nahranili in kozo pustili pri življenju: sprejeli so sklep, da gradnjo muzeja sicer podpirajo, a zunaj z odlokom zavarovanega območja Rakov Škocjan. Kaj bi bila najboljša rešitev? Če želijo snovalci muzeja zadostiti temu pogoju, morajo muzejsko stavbo premakniti vsaj za nekaj metrov. Ali jim takšen zasuk še vedno ustreza, za zdaj ne vedo niti sami. Snovalci muzeja že nekaj časa vztrajajo, da je po nesojenem Planinskem polju najboljša rešitev za postavitev evropskega muzeja krasa nad Farovko na območju Rakovega Škocjana. Cerkniška oblast je muzeju resda izrekla »da«, a kakor se zaveda tudi predlagatelj omejitve, cerkniški občinski svetnik in direktor Notranjskega regijskega parka Valentin Schein, ni gotovo, ali bo njena delna podpora za snovalce muzeja sprejemljiva ali ne. Po zdajšnjih načrtih je stavba muzeja zunaj, njen balkon pa na zavarovanem območju Rakov Škocjan; prav tako so učne poti in parkirišča deloma znotraj in deloma zunaj zavarovanega območja. Če bi stavbo premaknili za nekaj deset metrov stran, lokacija verjetno ne bi bila več primerna, ker bi denimo izgubili pogled na Veliki naravni most. Tega se zaveda tudi Urban Švegl, asistent vodje projekta prof. dr. Tomáša Valene: »Prilagoditev je seveda mogoča, ne vemo pa, ali gre za deset, petdeset ali dvesto metrov - in če bomo prišli v prostor, ki ni več atraktiven, potem je postavitev takšne stavbe sama sebi namen in ni več upravičena.« Akademik dr. Andrej Kranjc, član iniciativnega odbora, je dejal, da je presenečen nad odgovornostjo in zavednostjo občinskega sveta glede varstva narave. »Muzej podpiram, ker vidim v takšni organizaciji prav varstvo narave, drugače sam gotovo ne bi sodeloval v tem projektu,« je dejal Kranjc, Švegl pa je dodal: »V Rakovem Škocjanu je zdaj problem, ker ni nadzora. Vanj lahko pride kdor koli in kakor koli in dela, kar se mu zdi. Če pa bi vzpostavili neko institucijo, uredili učne poti, parkirišča in službo varnostnikov ter vodnikov, bi zagotovo poskrbeli za varovanje narave.« (Povzeto po članku Klare Škrinjar, objavljenem na www.delo.si 01. aprila 2007. Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji NeDela.)

Odločen "ne" tudi za Rakov Škocjan. Agencija za okolje (ARSO), Zavod RS za varstvo narave in sektor za varstvo narave direktorata za okolje in prostor so enotno ostro zavrnili kakršnokoli gradnjo na predlagani lokaciji v Rakovem Škocjanu. "Enoglasno smo zavrnili odločitev, da se postavi muzej v rob Rakovega Škocjana. Ta načrt je povsem nesprejemljiv, ne glede na to, kakšna bo arhitekturna rešitev muzeja," nam je povedal Mladen Berginc, vodja sektorja za varstvo narave pri direktoratu za okolje in prostor. Muzejska zgradba in prometna infrastruktura bi namreč preveč posegli v samo substanco kraških pojavov. Snovalci "izjemne arhitekture na izjemnem kraju" so bili v postopku iskanja lokacije večkrat v konfliktu z naravovarstveniki, saj so jim bili najljubši ravno najmanj primerni kotički. Rakov Škocjan so celo sami predlagatelji EMK v prvem krogu izbora izločili, saj so med drugim ugotovili, da na tej lokaciji gradnja tako velikega objekta ni mogoča. V drugem krogu pa so kot najprimernejšo opredelili lokacijo na pobočjih Rakovškega griča nad lazom Farovka. Stavba muzeja naj bi stala na skalnem pomolu nad krožno cesto, od koder je lep razgled na Veliki naravni most. (Povzeto po članku Helene Kocmur, objavljenem na www.delo.si 24. septembra 2006. Celoten članek lahko preberete v NeDelu, izdanem 24. septembra 2006.)

Pismo, ki ga je izr. prof. dr. France Šušteršič pred časom poslal na Delo, za rubriko Prejeli smo, pa ga do danes še niso objavili. Več ...

Člani Komisije za znanstveno delo Zveze geografskih društev Slovenije, prof. dr. Andrej Černe, dr. Barbara Lampič, dr. Andrej Mihevc, prof. dr. Dušan Plut in prof. dr. Metka Špes, so oblikovali strokovno mnenje o lokaciji Evropskega muzeja krasa. Več ...

Prednost ima bližnja okolica Postojne | Članek izpod peresa geografa, krasoslovca, akademika prof. dr. Ivana Gamsa. Besedilo je bilo objavljeno 13.04.2006 v rubriki Znanost v Delu. | >> EMK v medijih

Odmev na članek Ekonomsko uspešna in trajnostna naložba, avtorja Prof. dr. Tomáša Valene. Odgovarja mu mag. Dorotea Verša, ljubiteljica narave, članica Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Besedilo je bilo objavljeno 16.03.2006 v rubriki Znanost v Delu. | >> EMK v medijih

Intervju s prof. dr. Francetom Šušteršičem, krasologom, profesorjem na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani o njegovih pogledih na gradnjo EMK na predlagani lokaciji. Intervju je bil objavljen v Mladini 20. februarja 2006. | >> EMK v medijih

Povezave EMK

Dokumente idejne zasnove EMK nad Stenami na Planinskem polju si lahko ogledate tukaj.

EVROPSKI MUZEJ KRASA
DA, vendar NE v neokrnjeni naravi daleč od prometnih povezav in druge infrastrukture, ki jo zahteva objekt s kapaciteto 100.000 ljudi letno. Stran ureja logaški jamar, poznavalec Planinskega polja in okolice, Miran Nagode. Več ...

Člani JK Borovnica ki že več let raziskujemo na tem področju gradnji muzeja na tej lokaciji odločno nasprotujemo. Več ...

Na pobudo razširjenega Izvršilnega odbora GMDS in Slovenskega geološkega društva smo gospodu ministru dr. Janezu Podobniku poslali pobudo za zaščito Planinskega polja. Pobuda za zaščito polja je poslana v zvezi s predvideno gradnjo Evropskega muzeja krasa na njegovem robu, saj se ne strinjamo z načrtovano lokacijo. Več ...

Bo Planinsko polje preneslo sto tisoč turistov? Več v Notranjskih novicah.

Obiski strani:   12885

Ostale povezave

Speleo.net, neformalen in nedruštven projekt skupine jamarskih zanesenjakov, ki se trudijo čim bolj objektivno in neobremenjeno združevati jamarske informacije.

Društvo za raziskovanje jam Ljubljana

E-kataster jam, prvi online kataster jam na svetu.

Društvu za raziskovanje jam Ljubljana je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave.